1 2 3
Diagnostika in zdravljenje Najpogostejši problemi s katerimi se srečujemo v naših ambulantah. Za več informacij kliknite na ikono spodaj.   Naprej >  Več
Pregled Na nevrološki pregled se lahko naročite po telefonu 01 280 32 70 in 01 548 40 80 ali osebno na eni izmed naših lokacij.   < Nazaj Naprej >  Več
Lokacije Obiščete nas lahko na dveh lokacijah v Ljubljani. Cardial, Zaloška 69 in Ambulatorij, Savska cesta 10.   < Nazaj  Več

Vrste glavobolov

Mednarodna klasifikacija glavobolov (poenostavljena)
(IHCD-II) Cephalalgia 2004; 24 (Suppl 1): 1-160.


Primarni glavoboli
Migrena
Glavobol tenzijskega tipa
Glavobol v rafalih in druge trigeminalne avtonomne bolečine v glavi
Drugi primarni glavoboli

Sekundarni glavoboli

Glavobol zaradi poškodbe glave in/ali vratu
Glavobol zaradi bolezni ožilja na glavi ali vratu
Glavobol zaradi ne žilnih intrakranialnih bolezni
Glavobol zaradi delovanja kemičnih snovi ali njihove ukinitve
Glavobol zaradi okužbe
Glavobol zaradi motnje homeostaze
Glavobol ali obrazna bolečina zaradi motnje/okvare/bolezni lobanje, vratu, oči, ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza ali lobanje
Glavobol zaradi psihiatričnih motenj

Nevralgije možganskih živcev, centralna in primarna obrazna bolečina in drugi glavoboli

Nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine
Drugi glavoboli, nevralgija možganskih živcev, centralna ali primarna obrazna bolečina 




RAZVRSTITEV GLAVOBOLOV

Strokovni članek
prof. dr. Tomaž Pogačnik dr.med., spec. nevrolog, svetnik


Uvod
Glavobol je simptom in nastane lahko zaradi številnih vzrokov. Bolečina je najpogostejši simptom, bolečina v glavi pa se pojavlja pogosteje kot kjerkoli drugje v telesu. Glavobol je verjetno ena od človekovih najbolj pogostih težav in skoraj vsakdo ga pozna iz lastnih izkušenj. Pojavi se lahko kot relativno izoliran simptom, lahko kot eden v skupku simptomov (npr. migrena) ali pa kot del razvijajoče se bolezni (npr. možganski tumor). Razumevanje razvrstitve glavobolov in diagnoza je osnova za zdravljenje.

Je torej vodilni ali spremljajoči simptom številnih bolezni ter neredko predstavlja zdravstveni, socialni in ekonomski problem, neredko pa je diagnostično in terapevtsko trd oreh. Kljub velikemu raziskovalnemu zanimanju še zdaleč niso pojasnjeni vsi mehanizmi pri nastanku glavobola, v literaturi so številni prispevki o kliničnih oblikah glavobolov, o fizioloških in biokemičnih spremembah in patofizioloških mehanizmih pri njih in še vedno se sprotno dopolnjuje ali spreminja sprejeta mednarodna razvrstitev glavobolov in tudi uspehi zdravljenja še niso zadovoljivi.
Razvrstitev glavobolov
V prejšnjih desetletjih so se zelo trudili, da bi razlikovali različne oblike glavobolov. Pred letom 1988 so bili v uporabi različni sistemi razvrstitve glavobolov, ki pa niso vsebovali primernih pravil in enotne nomenklature.
Namen izdelave razvrstitve glavobolov je bil preprečiti nedoslednost kliničnih definicij in neobjektivne izbire vzorcev v raziskovalnem delu.
Tako je leta 1988 Mednarodno združenje za glavobol (IHS – International Headache Society) izdelalo in objavilo prvo izdajo Mednarodne razvrstitve in diagnostičnih meril za glavobolne motnje, kranialne nevralgije, obrazno bolečino in primarne glavobolne motnje (IHCD-I), ki so se sproti dopolnjevala oz. spreminjala v skladu z novimi spoznanji (1).
V  septembru 2003 je bila v času kongresa IHS v Rimu sprejeta nova, dopolnjena klasifikacija; 2. izdaja Mednarodne razvrstitve glavobolnih motenj (IHCD-II) pa je bila objavljena v reviji Cephalalgia leta 2004 (2). Sistem vključuje tri glavne dele: primarne glavobole, sekundarne glavobole in nevralgije možganskih živcev, centralno in primarno obrazno bolečino in druge glavobole. Nadalje ima razvrstitev 14 skupin in 220 glavobolnih diagnoz, za katere so izdelani diagnostični kriteriji.

Za primarne glavobolne motnje IHCD-II merila uporabljajo deskriptivni sistem, v katerem so glavoboli razvrščeni na osnovi profila simptomov, ker etiološka razvrstitev zaradi nepojasnjenih patofizioloških mehanizmov in pomanjkanja objektivnih diagnostičnih testov ni možna. Razvrstitev sekundarnih glavobolnih motenj pa temelji na etiološkem sistemu, v katerem so glavoboli razvrščeni na podlagi vzrokov za njihov nastanek.

Zaradi lažjega razumevanja in preglednosti tu navajam le 3 glavne dele in 14 skupin, ki so v originalni razvrstitvi še nadalje razčlenjene (tabela 1).


Tabela 1. Poenostavljena razvrstitev glavobolov (IHCD-II).


A. Primarni glavoboli

1.     Migrena
2.     Glavobol tenzijskega tipa
3.     Glavobol v rafalih in druge trigeminalne avtonomne bolečine v glavi
4.     Drugi primarni glavoboli

B. Sekundarni glavoboli
5.     Glavobol zaradi poškodbe glave in/ali vratu
6.     Glavobol zaradi bolezni ožilja na glavi ali vratu
7.     Glavoboli zaradi ne žilnih intrakranialnih bolezni
8.     Glavobol zaradi delovanja kemičnih snovi ali njihove ukinitve
9.     Glavobol zaradi okužbe
10.     Glavobol zaradi motnje homeostaze
11.     Glavobol ali obrazna bolečina zaradi motnje/okvare/bolezni lobanje, vratu, oči,
ušes, nosu, sinusov, zob, ustne votline ali drugih struktur obraza ali lobanje
12.     Glavobol zaradi psihiatričnih motenj
C. Nevralgije možganskih živcev, centralna in primarna obrazna bolečina in drugi glavoboli
13.     Nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine
14.     Drugi glavoboli (neopredeljeni, nikjer razvrščeni)


Tudi nova razvrstitev glavobolov v skupine in podskupine določa nivo diagnoze, ki je potrebna za vsakega uporabnika in je, tako kot je bila prva, namenjena za uporabo pri raziskovalnem delu, za klinike, nevrologe in zdravnike splošne prakse (3). Pri katerikoli  objavi v mednarodnih  revijah mora biti upoštevana ta razvrstitev. Narejena je prevedba večine glavobolnih entitet v IHS IHCD-II klasifikaciji v mednarodno klasifikacijo bolezni (WHO ICD-10NA World Health Organization International Classification of Diseases -10th revision Neurological Aplications), prevedba pa še ni izvedena v 2. izdaji MKB-10 (Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene) deseta revizija, ki jo je izdal IVZ RS leta 2005 in se uporablja v dnevni praksi.
V osnovi so najbolj pomembni diagnostični kriteriji, kot so za migreno in glavobol tenzijskega tipa, ostali nespremenjeni. Nekaj novih entitet kot npr. kronična migrena, hipnični glavobol, na novo nastal vsakodnevni neprestan glavobol, hemicrania continua in glavobol zaradi zlorabe zdravil pa so dodani (4).

Hierarhično so vse glavobolne motnje razvrščene v eno treh glavnih delov, ki so nato razdeljeni na skupine, podskupine in podvrste. Tako je npr. 1 Migrena (G43) ena od skupine glavobolov, ki sodijo med primarne glavobole, podskupina je npr. 1.2 Migrena z avro (G43.1), ki določa drugi nivo. Migrena z avro je ponovno  razdeljena na podvrste kot npr. 1.2.1 Tipična avra z migrenskim glavobolom (G43.10). Zdravnik splošne prakse lahko postavi diagnozo na prvem nivoju – migrena, zato da bo lahko izbral zdravljenje migrenskega glavobola. Kadar pa je problem v diferencialni diagnozi, npr. da gre za tipično avro brez glavobola, je seveda potrebno razlikovati med migreno z avro in drugimi motnjami (npr. TIA), ki jo lahko posnemajo in jo torej kodiramo na drugem ali tretjem nivoju. Nevrologi in »specialisti za glavobol« bodo seveda v diagnozi natančno opredelili migreno z avro na tretjem nivoju (2).

Tabela 2 prikazuje sedaj veljavno mednarodno klasifikacijo migrene (ICHD-II), ki je objavljena leta 2004 (1).







Tabela 2. Mednarodna klasifikacija bolezni - migrena (ICHD-II. Cephalalgia 2004; 24 Suppl 1: 23-36.).

IHS               WHO                                 Diagnoza
ICHD-II       ICD-10NA
Code             code

1.                (G43)                                 Migrena
1.1              (G43.0)                               Migrena brez avre
1.2              (G43.1)                               Migrena z avro
1.2.1.          (G43.10)                             Tipična avra z migrenskim glavobolom
1.2.2.          (G43.10)                             Tipična migrena brez migrenskega glavobola
1.2.3.          (G43.104)                           Tipična avra brez glavobola
1.2.4.          (G43.105)                           Družinska hemiplegična migrena
1.2.5.          (G43.105)                           Sporadična hemiplegična migrena
1.2.6.          (G43.103)                           Bazilarni tip migrene
1.3.            (G43.82)                             Periodični migrenski sindromi v otroštvu
1.3.1.          (G43.82)                            Ciklično bruhanje          
1.3.2.          (G43.820)                           Abdominalna migrena
1.3.3.          (G43.821)                           Benigni paroksizmalni vertigo v otroštvu
1.4.            (G43.81)                             Retinalna migrena
1.5.            (G43.3)                               Migrena z zapleti
1.5.1.          (G43.3)                               Kronična migrena
1.5.2.          (G43.2)                               Status migraenosus
1.5.3.          (G43.3)                               Perzistentna avra brez infarkta
1.5.4.          (G43.3)                               Migrenski infarkt
1.5.5.          (G43.3)                               Migrena-sprožilni napadi
1.6.            (G43.83)                             Verjetna migrena
1.6.1.          (G43.83)                             Verjetna migrena brez avre
1.6.2.          (G43.83)                             Verjetna migrena z avro
1.6.3.          (G43.83)                             Verjetna kronična migrena

Velike spremembe v prvotni razvrstitvi niso bile potrebne, narejenih pa je bilo kar precej manjših, vendar
pomembnih sprememb. Tako je sedaj 1.2 migrena z avro (G43.1) razdeljena na nove podvrste kot je razvidno iz tabele.
Če se v avri pojavi motorična prizadetost se uporabi bodisi diagnoza 1.2.4 družinska hemiplegična migrena oziroma nova entiteta 1.2.5 sporadična hemiplegična migrena, ki ima podobno prevalenco in enake klinične značilnosti kot družinska hemiplegična migrena, ne pojavlja pa se v bolnikovem sorodstvu. Sporadična hemiplegična migrena vedno zahteva slikovne preiskave in druge preiskave za izključitev morebitnih drugih vzrokov. Ta motnja je pogostejša pri moških in je velikokrat spremljana z prehodno hemiparezo in afazijo. Familiarna in sporadična hemiplegična migrena sta bolj razločno ločeni od t.i. 1.2.6 bazilarnega tipa migrene, ki je nov izraz za prej imenovano bazilarno migreno. Bolniki z familiarno hemiplegično migreno imajo namreč v 60 % primerov simptome bazilarnega tipa (dizartrija, vrtoglavica, tinitus, hipakusis, diplopija, motnje v vidnem polju, ataksija, lažje motnje zavesti, obojestranske parestezije); zato se diagnoza bazilarni tip migrene uporablja le takrat, kadar ni motorične prizadetosti.
Oftalmoplegična migrena je premaknjena iz 1. skupine (Migrena) v 13 .skupino (Nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine).
Med podvrstami 1.5 migrena z zapleti (G43.3) je nova entiteta 1.5.1 Kronična migrena (G43.3). Diagnozo se postavi pri tistih bolnikih, ki izpolnjujejo kriterije za migreno brez avre in imajo 15 ali več migrenskih dni na mesec v obdobju 3 mesecev in več ter ne gre za prekomerno uživanje zdravil. V večini primerov kronične migrene je prva diagnoza migrena brez avre, kroničnost pa se lahko smatra kot komplikacija epizodične migrene. Kronična migrena je redek sindrom in v literaturi ni objavljenih jasnih kliničnih primerov, čeprav strokovnjaki trdijo, da so nedvoumno taki primeri. Raziskava o razvoju kroničnega dnevnega glavobola je pokazala, da je pomembna frekvenca izhodiščnih napadov glavobola in sicer, da pojav že 1 napada migrene na teden napoveduje razvoj kroničnega dnevnega glavobola. Raziskava je tudi identificirala nespremenljive in spremenljive dejavnike tveganja za nastanek kroničnega dnevnega glavobola (5).

Kadar je prisotno prekomerno uživanje zdravil, ki je tudi najpogostejši vzrok migreni podobnim glavobolom in se pojavlja 15 ali več dni v mesecu, se kodira 8.2 Glavobol zaradi prekomernega uživanja zdravil ((G44.41 ali G44.83), ki spada v 8. skupino (Glavobol zaradi delovanja kemičnih snovi ali njihove ukinitve), ki je uvrščena med sekundarnimi glavoboli (2).
Glavobol zaradi prekomernega uživanja zdravil je razdeljen v 7 podskupin z dodano osmo podskupino, kadar gre verjetno za glavobol zaradi prekomernega uživanja zdravil, potem ko bolnik že 2 meseca ni jemal zdravil, pa je glavobol še vedno prisoten. V skupino 8.1 sodi glavobol zaradi prekomernega uživanja ergotamina, v skupino 8.2  glavobol zaradi prekomernega jemanja triptana, v 8.3 glavobol zaradi analgetikov, v 8.4 zaradi opioidov, v 8.5 zaradi jemanja kombinacije analgetikov, v 8.6 zaradi jemanja kombinacije ergotaminov, triptanov, analgetikov in/ali opioidov in v 8.7 zaradi jemanja drugih zdravil. Za vse te substance velja, da predstavlja prekomerno jemanje v primeru, da zdravilo bolnik vzame dnevno10 ali več dni na mesec v obdobju več kot 3 mesece (6).

Kronični dnevni glavobol, ki je eden od najbolj pogostih glavobolnih sindromov s katerim se srečujemo pri ambulantnem delu, ni bil vključen ne v prvo kot tudi ne v novo, dopolnjeno razvrstitev. Tako se je pojavilo kar nekaj predlogov  za njegovo razvrstitev, med katerimi so najbolj v uporabi kriteriji, ki jih je izdelal Silberstein s sodelavci leta 1996 (7). Po teh kriterijih je primarni kronični dnevni glavobol razdeljen v 4 podskupine:
-    transformirana migrena,
-    kronični glavobol tenzijskega tipa,
-    na novo nastali vsakodnevni neprestan glavobol in
-    hemicrania continua.
Vsak od teh je razdeljen na 2 podvrsti in sicer z prekomernim uživanjem zdravil in brez prekomernega uživanja zdravil. V ICHD-I je bil uvrščen le kronični glavobol tenzijskega tipa, v ICHD-II pa poleg kroničnega glavobola tenzijskega tipa še kronična migrena namesto transformirane migrene, v 4. skupini drugi primarni glavoboli pa sta na novo nastali vsakodnevni neprestan glavobol (new daily persistent headache)  in hemicrania continua (8).  
Pri na novo nastalem vsakodnevnem neprestanem glavobolu gre za vsakodnevni konstanten glavobol po akutnem začetku, ki traja več kot 3 mesece; bolečina je tipično obojestranska, tiščoča, lažja ali zmerna in se ne pojača pri fizičnem naporu, spremljana je lahko z enim od simptomov kot so fotofobija, fonofobija ali lažja slabost. Razlikujemo ga  od kroničnega glavobola tenzijskega tipa, ker v anamnezi ni podatkov o epizodičnih glavobolih tenzijskega tipa pred njegovim nastankom, ki je dosti akuten.
Hemicrania continua je redka oblika primarnega glavobola, ki sta ga prva opisala kot sindrom Sjaastad in Spierings leta 1984 (9). Zanj je značilno, da se pojavlja dnevno nenehna vedno enostranska bolečina, ki izgine po terapevtskem odmerku indometacina. Bolečina je zmerna z poslabšanji v obliki hujših bolečin in spremljajočih avtonomnih simptomov, ki pa so manj izraženi kot pri glavobolu z rafali (konjunktivalna injekcija in/ali lakrimacija, nazalna kongestija in ali rinoreja, ptoza in/ali mioza). 

Za 4.5 hipnični glavobol, ki je uvrščen v 4. skupino (drugi primarni glavoboli), so značilni napadi topih glavobolov, ki s pojavijo med spanjem in bolnika prebudijo. Pojavljajo se več kot 15-krat v mesecu, trajajo 15 ali več minut potem ko se bolnik prebudi in se prvič pojavijo po 50 letu starosti. Ni avtonomnih simptomov in ne več kot eden od spremljajočih simptomov kot so slabost, fotofobija ali fonofobija. Izključiti je treba intrakranialne bolezni.

Vsi sekundarni glavoboli so sedaj opredeljeni tako, da so nastali zaradi druge motnje, medtem ko je bil v IHCD-I v uporabi izraz, ki je opredeljeval glavobol kot povezavo z drugo motnjo (2).  
Med sekundarnimi glavoboli je dodana nova 12. skupina Glavobol zaradi psihiatričnih motenj. Podvrsti sta 12.1 glavobol zaradi somatizacijske motnje in 12.2 glavobol zaradi psihotične motnje. Kadar se na novo pojavi glavobol, ki je časovno  v povezavi z psihiatrično motnjo, se kodira kot sekundarni glavobol zaradi te motnje. To velja tudi v primeru, če ima glavobol značilnosti enega od primarnih glavobolov. V primeru, da je primarni glavobol obstajal že prej in je prišlo do poslabšanja v časovni povezavi z psihiatrično motnjo, sta 2 možnosti; takemu bolniku lahko damo le diagnozo že prej obstoječega glavobola ali pa obe diagnozi in sicer že prej obstoječega primarnega glavobola in glavobola zaradi psihiatrične motnje. Dejavniki, ki podpirajo drugo možnost so: časovna povezava z psihiatrično motnjo, očitno poslabšanje že prej obstoječega primarnega glavobola, klinično jasna povezava, da psihiatrična motnja poslabšuje primarni glavobol in izboljšanje primarnega glavobola, potem ko ni več psihiatrične motnje.

Ogromen delež glavobolov, ki se pojavljajo v povezavi z psihiatričnimi motnjami, vzročno ni povezan z njimi, pač pa gre za komorbidnost. Tako gre pri migreni za komorbidnost, ki je velika pri depresivnih motnjah, distimičnih motnjah, paničnih motnjah, pri generaliziranih anksioznih motnjah in somatoformnih motnjah (10). V teh primerih se postavi obe diagnozi in sicer diagnozo primarnega glavobola in komorbidne psihiatrične motnje.

Tabela 3 prikazuje sedaj veljavno mednarodno klasifikacijo nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine  (ICHD-II), ki je objavljena leta 2004 (2).

Tabela 3. Mednarodna klasifikacija bolezni - nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine  
(ICHD-II. Cephalalgia 2004; 24 Suppl 1: 126-36).

IHS               WHO                                Diagnoza
ICHD-II       ICD-10NA
Code             code

13.               (G44.847, G44.848            Nevralgije možganskih živcev in centralni vzroki obrazne bolečine
ali G44.85)
13.1.          (G44.847)                          Trigeminalna nevralgija
13.1.1        (G44.847)                           Klasična trigeminalna nevralgija
13.1.2.       (G44.847)                           Simptomatska trigeminalna nevralgija
13.2.          (G44.847)                          Glosofaringealna nevralgija
13.2.1.       (G44.847)                           Klasična glosofaringealna nevralgija
13.2.2.       (G44.847)                           Simptomatska glosofaringealna nevralgija
13.3.          (G44.847)                           Nervus intermedius nevralgija
13.4.          (G44.847)                           Nervus laryngicus superior nevralgija
13.5.          (G44.847)                           Nazociliarna nevralgija
13.6           (G44.847)                           Supraorbitalna nevralgija
13.7           (G44.847)                           Nevralgije drugih terminalnih vej
13.8           (G44.847)                           Okcipitalna nevralgija
13.9           (G44.851)                           Sindrom vrat-jezik
13.10         (G44.801)                          Glavobol zaradi zunanjega stiskanja 
13.11          (G44.802)                          Glavobol zaradi hladnega dražljaja
13.11.1.     (G44.8020)                        Glavobol zaradi zunanje uporabe hladnega dražljaja
13.11.2.     (G44.8021)                        Glavobol zaradi zaužitja ali vdihavanja hladnega sredstva
13.12         (G44.848)                          Stalna bolečina, povzročena zaradi stiskanja, draženja ali zvitja 
možganskih živcev ali zgornjih vratnih korenin zaradi strukturne 
okvare 
13.13           (G44.848)                          Optični nevritis
13.14           (G44.848)                          Očesna diabetična nevropatija
13.15           (G44.881)                          Glavobol ali obrazna bolečina zaradi herpes zostra
13.15.1.      (G44.881)                          Glavobol ali obrazna bolečina zaradi akutnega herpes zostra
13.15.2.      (G44.847)                          Postherpetična nevralgija
13.16          (G44.850)                          Tolosa-Hunt  sindrom
13.17          (G43.80)                            Oftalmoplegična migrena
13.18          (G44.810, G44.847)           Centralni vzroki za obrazno bolečino
13.18.1.      (G44.847)                          Anaesthesia dolorosa
13.18.2.     (G44.810)                          Centralna bolečina po možganski kapi
13.18.3.     (G44.847)                          Obrazna bolečina zaradi multiple skleroze
13.18.4.     (G44.847)                          Trdovratna idiopatska obrazna bolečina
13.18.5.     (G44.847)                          Sindrom žarečih ust
13.19         (G44.847)                           Druge nevralgije možganskih živcev ali druge centralno posredovane
obrazne bolečine            
14.              (R51)                                 Drugi glavoboli, nevralgije možganskih živcev, centralna ali primarna 
obrazna bolečina
14.1          (R51)                                  Glavoboli, ki niso nikjer razvrščeni
14.2          (R51)                                  Neopredeljen glavobol

Draženje nekaterih možganskih živcev (V., VII, IX., X, zgornje vratne korenine) zaradi kompresije, zvitja, izpostavljanja mrazu ali drugim oblikam draženja ali pa zaradi okvare centralnih živčnih prog, lahko povzroči utripajočo ali enakomerno bolečino v ustreznem inervacijskem področju. Če gre za znan vzrok, kot npr. vnetje zaradi herpes zosterja ali zaradi strukturne anomalije prikazane z slikovno metodo, gre za sekundarno nevralgijo. Včasih pa ni možno najti vzroka za nevralgično bolečino in govorimo o primarni nevralgiji. Trigeminalna in glosofaringealna nevralgija predstavlja terminološki problem. Kadar je bolečina posledica kompresije živca zaradi žilne zanke in se to izkaže pri operaciji, se taka nevralgija smatra za sekundarno. Ker pa veliko bolnikov ni bilo operiranih, ostane odprto ali gre za primarno ali sekundarno nevralgijo. Zaradi tega je izraz klasičen primernejši od izraza primaren pri bolnikih z tipično anamnezo, čeprav se lahko kasneje odkrije vaskularna kompresija. Izraz sekundaren je rezerviran za tiste bolnike pri katerih se dokaže vzrok, ki povzroča nevralgijo. 

Sklepi
Poznavanje razvrstitve glavobolov in diagnoza je osnova za uspešno zdravljenje. Pri ambulantnem delu je treba najprej opredeliti oz. izključiti sekundarni glavobol. Izredno pomembna je anamneza, vendar je vsekakor potreben tudi splošni in nevrološki pregled, ki ponavadi potrdi vtis iz anamneze, da gre za primarni glavobol, včasih pa z njim odkrijemo znake, sumljive na organski vzrok. Pomembno je poznati opozorila, ki kažejo na možnost sekundarnega glavobola. Vzeti popolno in natančno anamnezo je spretnost, ki jo prinese praksa. Čeprav je jemanje anamnestičnih podatkov lahko dolgotrajno in včasih jalovo, pa je na drugi strani vložek, ki olajša začetno opredelitev diagnoze glavobola, in je odlična priložnost za pridobitev bolnikovega zaupanja. Razvrstitev glavobolov in njeni diagnostični kriteriji naj bi bili zanesljivi, tehtni in izčrpni. Prva izdaja Mednarodne klasifikacije glavobolov se je izkazala z visoko stopnjo zanesljivosti in tehtnosti. Številne raziskave, od tistih, ki so temeljile na razširjenosti glavobolov med prebivalstvom, pa do onih raziskovalnih v Centrih za glavobol, so dokazale, da je bila tudi izčrpna. Nova razvrstitev je verjetno še bolj zanesljiva, tehtna in izčrpna, toda le prihodnost bo pokazala ali to prepričanje drži.




1.    Headache Classification Committee of the International Headache Society. Classification and diagnostic criteria for headache disorders, cranial neuralgias and facial pain. Cephalalgia 1988; 8 (Suppl 7): 1-96.
2.    The International Classification of Headache Disorders. Cephalalgia 2004; 24 (Suppl 1): 1-160.
3.    Nappi G. Introduction to the new International Classification of Headache Disorders. Headache Pain 2005; 6: 203-4.
4.    Suzuki N. New international classification of headache disorders (ICHD-II). Shinkeigaku Rinsho 2004; 44(11): 940-3.
5.    Scher AI, Stewart WF, Ricci JA, Lipton RB. Factors associated with the onset and remission of chronic daily headache in a population-based study. Pain 2003; 106: 81-9.
6.    Scheftell FD, Bigal ME. Medication overuse headache. Continuum: Lifelong Learning in Neurrology 2006;  12 (6): 153-69.
7.    Silberstein SD, Lipton RB, Sliwinski M. Classification of daily and near-daily headaches: field trial of revised IHS criteria. Neurology 1996; 47: 871-5.
8.    Bigal ME, heftell FD. Chronic daily headache and its subtypes. Continuum: Lifelong Learning in Neurology 2006; 12(6): 133-52.
9.    Sjaastadt O, Spierings EL. »hemicrania continua«: another headache absolutely responsive to indomethacin. 
Cephalalgia 1984; 4: 65-70.
10.  Merikangas KR, Rasmussen BR. Migraine comorbidity. In: Oleson J, Thelt-Hansen P, Welch KMA, eds.
The  headaches, 2nd ed. New York: Lipincott Williams&Wilkins, 2000: 235-40.


Članek je bil objavljen v knjigi Kronični glavobol, 2008:9-17.

Preberite članek MIGRENSKI NAPAD
 
Vse pravice pridržane © 2010-2019 | Oblikovanje in Gostovanje martinrotovnik.com